Informacije za bodoče dijake:

Predstavitveni film:

* za ponovni zagon videa, pritisnite 

Pogosta vprašanja:

Koliko oddelkov razpisujete in ali pričakujete omejitev vpisa?
Vpisujemo tri oddelke programa zdravstvena nega, enega bolničar negovalec in enega zdravstvena nega PTI. Mislimo, da je ponujen vpis dovolj širok glede na število otrok v domači regiji in drugih regijah ter ponudbo različnih programov; omejitve ne bo.
Kako je organiziran splošni pouk in kako praktični pouk ter PUD?
Pouk poteka v eni izmeni. Začetek in konec pouka je pogojen z urnikom, ki se lahko od dneva do dneva razlikuje. Zjutraj lahko začnemo najprej ob 7.00 in končamo najkasneje ob 15.15 (Izjema 3. letnik programa bolničar- negovalec, ki je pol leta na PUD-u in se modul masaže izvaja nekajkrat popoldan).

Kako je z malico in kako s prevozi v šolo?
V času pouka na Šolskem centru Slovenj Gradec prehrano za dijakinje in dijake ponujamo v posebej zanje pripravljeni menzi, ki je 100 metrov oddaljena od šole (zgradba NAMANOVA). Zaradi tople malice ni klasičnega glavnega odmora in je ta v različnih terminih znotraj urnika, traja 45 minut v intervalu od 9.30 do 12.00 ure.
Država predpisuje, da šola za ceno 2,42 € omogoči topli oz. hladni zdrav obrok vsem srednješolcem, hkrati pa omogoča popolno in delno subvencijo na podlagi odločbe Centra za socialno delo po državnih kriterijih …
Šola skupaj s ponudnikom poskrbi, da so obroki sestavljeni po načinu zdrave prehrane, da so zagotovljeni napitki, da storitve ustrezajo higienskemu minimumu, da je vrednost ponudbe usklajena s ceno in je evidenca malic točna (elektronsko vodena).

Podobno kot pri ponudbi hrane, se na Šolskem centru Slovenj Gradec šole skupaj usklajujejo tudi s ponudniki prevoza, ki mora biti čimbolj usklajen z urniki. Večjih problemov s prevozi ni in dijaki brez večjih težav prihajajo v šolo in odhajajo iz nje. Urniki se prilagajajo voznim redom. S prihodi nikoli ni večjih problemov, pri odhodih pa je le redko treba čakati na prevoz dlje kot pol ure. Če pa se kdaj to zgodi, ali za posameznika ni možno urediti boljše povezave, je šola zanje odprta tudi popoldan in dijaki lahko počakajo in opravijo določene obveznosti kar na šoli.

Kaj je z mednarodnimi projekti in izbirnimi vsebinami?
Izbirne vsebine so na šolah zato, da do neke mere zadovoljijo raznolikost interesov in nekoliko razgibajo šolsko okolje.
Poznamo obvezne izbirne vsebine, ki so vezane na pouk ter jih vsebinsko in časovno ponudi ter določi šola (športni dnevi, kinopredstave, gledališče, Tek zdravja, Šola preživetja Ježevo, …), ter proste izbirne vsebine, ki niso nujno vezane na pouk in lahko potekajo tedensko, izven časa pouka, znotraj šole ali izven nje. Dijakinje in dijaki lahko pri prostih izbirnih vsebinah sami izbirajo področja , ki jih izvajajo in ponujajo mentorji, učitelji ali zunanji strokovnjaki.
Zaradi posebnosti nekaterih humanitarnih, kulturnih in športnih aktivnosti, ki se vežejo na izvajalce ali vremenske pogoje, je urnik teh vsebin znotraj letnega načrta delno odprt oz. prilagojen trenutnim razmeram. Mnoge aktivnosti so usmerjene v zdrav način življenja in prostovoljno delo. Pravzaprav je znotraj prostih izbirnih vsebin omejitev le denar, ki določa, kaj in za koliko si lahko šola ali posamezniki privoščijo. Na šoli skrbimo za to, da je večina aktivnosti dosegljiva vsem.
Šola pa je vključena tudi v razne mednarodne in domače projekte, ki omogočajo dijakom spoznavati vrstnike po domovini in v drugih državah. V okviru ERASMUS-a se dva iztekata, z novim šolskim letom pa prihajajo novi, z naslovi »Together Now fort the Future of Our Planet« in »Kinesiss – vključevanje ranljivih skupin v šport«. Poskušali bomo pridobiti naziva »Special Olympics school«, pod mentorstvom Primorske univerze se bo nadaljeval projekt SKUM (razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo), Zdrava šola, Ekošola in še mnoge druge aktivnosti.

Kaj je s statusom (športnika, kulturnika) in kako z dijaki, ki imajo odločbe?
Za statuse je poskrbljeno. Res, da nimamo posebej športnega oddelka, se pa poskušamo »statusarjem« prilagoditi, pristopimo jim nasproti, jih poslušamo in jim skušamo kar se da združiti in olajšati šolo in šport.
Dijaki na začetku šolskega leta oddajo vlogo za status. Za status športnika oddajo vlogo športnemu pedagogu, za status kulturnika pa prof. slovenščine. Z dijakom, ki ima status, naredimo individualni načrt, v katerega zabeležimo razne prilagoditve, ki jih šola sklene z dijakom in starši (prilagoditve, obveznosti dijaka, obiskovanje pouka, treningi …). Dijaku prav tako omogočimo predčasno odhajanje od pouka zaradi treninga, vendar morajo biti o tem obveščeni tudi starši.

Otroci, ki imajo kakršne koli težave z učenjem, zdravstvene, itd. in imajo že v osnovni šoli odločbo s strani Zavoda za šolstvo, morajo čimprej oddati novo vlogo na imenovan zavod, da bodo tudi v srednji šoli imeli odločbo. Z dijakom, ki ima odločbo, prav tako vsako leto sklenemo individualen načrt skupaj s starši, v katerem zabeležimo prilagoditve.

Kako je z nadaljevanjem šolanja?
Dijak, ki zaključi štiriletni program, ima na koncu poklicno maturo. S poklicno maturo se nato dijak lahko vpiše na vse višješolske in visokošolske študijske programe, prav tako pa tudi na nekatere univerzitetne programe, ki zahtevajo peti predmet.
Programi, ki so povezani z zdravstvom in so dostopni s poklicno maturo, so: Zdravstvena nega, Babištvo, Delovna terapija, Fizioterapija, Laboratorijska zobna protetika, Ortotika in protetika, Radiološka tehnologija.
Program Sanitarno inženirstvo pa zahteva poleg poklicne mature še peti predmet.
Vpis na medicino pa žal ni mogoč neposredno iz programa zdravstvene nege, ampak se mora dijak po končanju srednje šole in uspešno opravljeni poklicni maturi vpisati na maturitetni tečaj.
Vsako leto pa kar nekaj naših dijakov po končanju srednje zdravstvene šole nadaljuje šolanje tudi izven zdravstvenih smeri, kot so npr. predšolska vzgoja, strojništvo itd.