KRAJ: Slovenj Gradec

              Ravne na Koroškem

  SODELUJOČI:  ŠC Slovenj Gradec

                             Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec

                             Zdravstven dom Slovenj Gradec

                             MOCIS

                             Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec

                             Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec

                             Andeški hram Slovenj Gradec

                             Podjetje REVOLVER d.o.o.

                                         Mestna občina Slovenj Gradec

                                          Srednja šola Ravne

                                          Gimnazija Ravne

                                          Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika

                                          Koroški medgeneracijski center Ravne

Končno smo od idej lahko prešli v dejanja in smo izpeljali prvo e-delavnico E-učenja in e-izobraževanja Seniorjev. E-delavnica je potekala tri dni in sicer 17., 18. in 19. 5. 2022. Posebnost tega učenja in izobraževanja je v tem, da se nas je v ta namen prvič povezalo več organizacij in smo združeni, s skupnim vložkom dosegli skupen cilj, ki smo si ga zadali. Naša želja je bila, da skupaj s prostovoljci naučimo Seniorje (55+) uporabo računalniške tehnologije in pametnih telefonov.

 V to predštudijo, ki ji lahko rečemo kar projekt, so sodelovale in se povezale organizacije iz slovenjgraške in ravenske občine. Krovni in idejni organizaciji sta bili Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec pod koordinatorstvom mag. Jasne Kolar Macur in Zdravstvenega doma Slovenj gradec, pod vodstvom direktorice, Marjete Vaupot. Pri izpeljavi e-delavnic so se nam pridružili MOCIS, ki je promoviral e-delavnice in ponudil tudi računalniško učilnico z mentorjem in predavateljem, gospodom Sebastijanom Paradižem. Organizacijsko jih je vodila Nika Martini. Na tem mestu se je učilo in izobraževalo sedem kandidatov. S promoviranjem sta nam za slovenjgraško območje pomagala tudi Andeški hram, podjetje Revolver in podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec, Martina Šisernik. Pomembno vlogo pri promociji je imela tudi Knjižnica Ksaverja Meška, njihova strokovna sodelavka, gospa Vesna Penšek, pa je bila zadolžena tudi za zbiranje prijav kandidatov. Pridružila se nam je tudi Fakulteta za zdravstvene in socialne vede z mentorico Tino Vetter, ki nam je prav tako ponudila prostore in prostovoljce. Prostorov tokrat nismo potrebovali, bili pa smo veseli njihovega študenta-prostovoljca, Roka Švaba, ki je pred leti bil dijak Srednje zdravstvene šole in je že takrat tudi sodeloval na projektu Simbioza, kjer smo starejše učili računalniškega opismenjevanja. 

 Na Ravnah na Koroškem je organizacijo e-delavnic prevzela ravnateljica Srednje šole Ravne, mag. Ivanka Stopar, ki je ponudila učilnice z računalniško opremo, predavatelja teh e-delavnic in dijake-prostovoljce. Mentor in predavatelj je bil Timotej Fajt, udeležencev pa je bilo pet. Hkrati je mag. Ivanka Stopar organizirala izdelavo enotnega učnega gradiva za kvalitetno izpeljavo e-učenja in e-izobraževanja. S prostorom in prostovoljci sta bila pripravljena sodelovati tudi Gimnazija Ravne z mentorico Metko Čebulj in Koroški medgeneracijski center Ravne na Koroškem. Koroški medgeneracijski center je pomagal pri promociji, prav tako pa Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, kjer so tudi zbirali prijave kandidatov, za kar je bila zadolžena njihova uslužbenka, Katja Čop.

 E-delavnico smo razdelili v tri sklope. Prvi dan je bil namenjen osnovnemu pridobivanju znanja iz računalništva, predvsem uporabe Worda in kako se ustvarijo datoteke. Drugi dan je bil namenjen ustvarjanju spletnega računa – elektronske pošte (e-maila) in uporabe spleta, tretji dan pa so se udeleženci učili uporabe pametnega telefona ter ZOOM in SKYP aplikacije. Udeleženci so se učili tako, da je predavatelj vodil in podajal znanje preko power point aplikacije, udeleženci izobraževanja pa so ob sebi imeli prostovoljca, ki jim je dodatno pomagal pri razumevanju in osvajanju znanja. Vsak udeleženec je imel svojega prostovoljca (torej ena na ena). Na lokaciji v srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec je prvi sklop predavanja izvedla mag. Janja Razgoršek, pri organizaciji pa sta mi pomagali sodelavki Larisa Jeromel in Darja Knez. Drugi sklop predavanj je izvedla Nevenka Žlebnik, prof. informatike na ŠC Slovenj Gradec, pri organizaciji mi je pomagal sodelavec Adolf Flis, zadnji sklop predavanj pa je izvedel Sašo Camlek, pri organizaciji je pomagala sodelavka Larisa Jeromel. Zadnji dan smo se iz vseh treh lokacij, kjer so potekale delavnice, povezali preko ZOOM-a in poslušali kratko predavanje o Mobilnem bančništvu in varni uporabi spleta. Predavala nam je gospa Daliborka Breskvar iz NLB d.o.o. Zaključili smo s kratkim kulturnim programom, ki so ga bili preko ZOOM aplikacije deležni vsi udeleženci te delavnice. V duetu sta nam zaigrali Maruška Dobrovoljski (violina) in Amadeja Grešovnik (flavta), obe dijakinji Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Vsi udeleženci so izrazili veliko zadovoljstvo in hvaležnost za to učenje in že spraševali za nadaljevanje le tega. Z dobrimi občutki in prepričanjem, da bomo nadaljevali s to vrsto aktivnosti in še bolj povezovalno, smo zaključili prvo e-delavnico E-učenja in e-izobraževanja Seniorjev.

 Na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec, smo imeli enajst udeležencev, prostovoljci pa so bili dijaki te šole, ki so pomagali pri učenju tudi udeležencem e-delavnic na MOCIS-u. Posebnost tega izobraževanja, kot je bilo že omenjeno, je prav v tem, da naj bi imel vsak udeleženec e-učenja in e-izobraževanja tudi svojega prostovoljca, ki naj bi mu bil v pomoč pri učenju in to ne samo na teh e-delavnicah, temveč tudi nadalje pri učenju doma oz. kadar bi kandidat potreboval pomoč ali nasvet v zvezi z uporabo računalnika ali pametnega telefona. 

 Zelo pomemben člen pri izpeljavi e-delavnice so bili naši dijaki Srednje zdravstvene šole Križovnik Anej, Manojlović Aleksandra, Batušić Tamara, Tjaša Praunseis, Nika Mithans, Magdalenić Stogart Leja, Živa Stojan, Kristan Klemen, Andrejc Sara, Ošlovnik Lea, Ternik Jure, Cikaj Alma, Jeromel Neli, Kotnik Nika, Hadžić Maida, Hamidović Elma, Krajinović Enisa, Oblak Stopernik Lea, Tilen Hriberšek, Maid Moranjkić, dijak Srednje šole Ravne, David Krajnc in študent FZSV, Rok Švab. Pri tem moram omeniti, da so bili udeleženci zelo hvaležni in veseli te oblike pomoči pri učenju. Med prostovoljci in udeleženci so se stkale zelo prijetne, prijateljske vezi. Izmenjali so si elektronske naslove in telefonske številke, tako da bodo še naprej v kontaktu in udeleženci bodo imeli možnost jih poklicati, če bodo potrebovali še kakšno pomoč ali informacije pri osvajanju računalniške tehnologije.

 To povezovalno in sodelovalno E-učenje in e-izobraževanje pa zagotovo ne bi bilo tako uspešno, če nam ne bi ob strani stale pomembne in vodilne osebe, ki so nas podpirale, nam zaupale in nam omogočile izpeljavo le tega. To so direktorica Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, Marjeta Vaupot, direktorica Šolskega centra Slovenj Gradec, mag. Gabrijela Kotnik in ravnatelj Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, Blaž Šušel, direktorica MOCIS-a, Sonja Lakovšek, dekanica Fakultete za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec, prof. dr. (Republika Finska) Danica Železnik, direktor Šolskega centra Ravne na Koroškem, Dragomir Benko,  pomočnica ravnatelja, Leonida Konič in ravnateljica Srednje šole Ravne mag. Ivanka Stopar, strokovna vodja Koroškega medgeneracijskega centra, mag. Marjana Kamnik ter direktorici Knjižnice Ksaverja Meška, Dragica Ropič in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, mag. Irena Oder.

Prav posebna zahvala pa gre idejnemu vodju predštudije e-učenja in e-izobraževanja Seniorjev, dr. Jožetu Gričarju, zaslužnemu profesorju Univerze v Mariboru, ki je tudi Programski koordinator slovenske pobude za čezmejno e-sodelovanje v e-regiji ter glavni in odgovorni urednik Kažipota e-storitev za seniorje 55+, za odrasle otroke 55+, ki skrbijo za starše 75+.

mag. Jasna Kolar Macur

Koordinatorica prostovoljnega dela na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec

Slovenj Gradec, maj 2022

Spoštovani,

 V Svetovnem omrežju zvez in omrežij: Upokojenci razvijajo srebrno ekonomijo (Global Network of Associations & Networks: Retirees Developing Silver Economy) pripravljamo dokument, s katerim želimo spodbuditi razmislek o tem, da bi imeli ministra seniorjev in svet seniorjev pri vladi v vsaki državi. Prilagam kopijo sporočila.

 Vljudno vabimo, da se tem prizadevanjem pridružite. Tematika bo sestavina programa konference, ki bo v petek, 30. septembra 2022 v Slovenj Gradcu ob 1. oktobru, Mednarodnem dnevu starejših oseb.

 Z lepimi pozdravi, Jože Gričar

Global Network

of Associations & Networks:

Retirees Developing Silver Economy

Global Network of Associations & Networks: Retirees Developing Silver Economy

In the document, we would be able to address two types of governmental institutions: the minister of seniors and the council (group) of seniors of the government or the parliament. Both are relevant and important to spreading the message and providing support to the actions of silver economy development.

So far, there are websites at the internet of only four countries having the council: Canada, Australia, Ireland, Scotland (see enclosed). It seems that there is a correlation between having a minister and having a council in a country.

In a council, the members are the seniors representing several seniors organizations, and the seniors related professionals; often the university professors. These are potentially interesting partners of the Global Network of Associations & Networks: Retirees Developing Silver Economy.

Would you know of a preparation of a similar council in your country?

With best regards, Jože

Links to the Minister of (for) Seniors

http://eregion.eu/global-network-associations-networks-retired-persons-developing-silver-economy/

Honourable Kamal Khera, Minister of Seniors, Member of Parliament, Government of Canada

Senator the Hon Richard Colbeck, Minister for Senior Australians and Aged Care Services, Minister for Sport, House of Representatives, Australian Government

Hon Dr Ayesha Verrall, Minister for Seniors, Minister for Food Safety, Associate Minister of Health and Associate Minister for Research, Science and Development, Government of New Zealand

Honourable Christina McKelvie, Minister for Equalities and Older People, Scottish Government

Honourable Dr. Michael Farrugia, MD, Minister, Ministry for Senior Citizens and Active Aging, Government of Malta

Heléna Herklots CBE, Older People’s Commissioner, Welsh Government

Honourable Dubravka Šuica, Commissioner for Democracy and Demography & Vice-President, European Commission

Links to the Council of Seniors

National Seniors Council – NSA, Government of Canada, Gatineau, Quebec

Federal/Provincial/Territorial Ministers Responsible for Seniors Forum. Government of Canada

Older People, Age And Ageing Group, Scottish Parliament

National Reference Group of Service Users and Family Members, Government of Ireland
Council of Elders Australia

Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor, Joze.Gricar@UM.si

Napisano v povezavi z razpravo na Zoom sestanku dijakinj in dijakov – prostovoljcev

Za seniorje in prostovoljstvo, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec

Mentorica mag. Jasna Kolar Macur, Jasna.Kolar@SC-SG.si  

10.02.2022, 17:30-19:00

Pismo mojemu mlademu prijatelju,

Vesel sem bil, ko so mi pred tedni sporočili, da se bova lahko srečevala in mi boš kot srednješolec – prostovoljec pomagal pri uporabi mojega prenosnega računalnika. Po nekaj najinih srečanjih mi gre že kar dobro, veliko si mi že doslej pomagal. Veselim se naslednjih srečanj.

 Ko si me zadnjič vprašal, kaj mi še lahko pokažeš, Ti nisem znal takoj odgovoriti. Malo sem premislil in prespal. Zdaj Ti skušam odgovoriti na malo daljši način.

 Toliko sem se že navadil delati z osebnim računalnikom, da nekaj že znam početi z njim. Znam napisati pismo in ga spraviti v primerno obliko in natisnem. Lahko sprejmem elektronsko pošto, Ti temu praviš meil, in nanjo tudi odgovorim. Znam poiskati novice na portalu, ki ga pogledam vsaj dvakrat vsak dan. Ko pa poskusim še kaj novega, se mi pogosto ustavi. Šele ko se ustavi, vem, kaj bi rad: Rad bi, da mi pomagaš v tistem trenutku. Kajti takrat mi je jasno, kaj je »tisto«, kar od tebe  rabim. Najbrž boš spet rekel, da je to nekaj enostavnega. Seveda, za Tebe, zame pa ni. Ker ne moreš biti stalno ob meni, moram počakati, da mi boš pomagal, ko se bova spet videla. Včasih ne znam ne naprej in ne nazaj. Takrat računalnik kar izklopim, kot si mi naročil, in začnem vse znova. Ko spet pridem do »tistega«, se spet ustavi. Takrat bi te rabil. Običajno si rečem: Ko bi imel svojega novega prijatelja tukaj!

 Dobro je, da imam številko Tvojega mobilnega telefona, da te lahko pokličem v popoldanskem ali večernem času. Kar nekajkrat si mi že pomagal kar po telefonu, pa je šlo. Včasih pa moram počakati, da me boš spet obiskal in mi pomagal, ko boš sedel ob meni. Za mene je to najboljši način, da si nekaj zapomnim. Ponovim enkrat ali dvakrat, da se mi malo usede, Ti pa gledaš in me »pelješ za roko«, kot bi se temu lahko reklo.

 Povedal si mi, da se s sošolkami in sošolci pogovarjate o tem, kako nam, seniorjem, kot prostovoljci pomagate. Razumel sem, da imajo raznorazne težave tudi drugi seniorji. Vendar bolj kot težave drugih me mučijo moje lastne. Zato sem vesel, da se posvetiš samo meni in mi pomagaš pri tistem, kar mene zanima- Tako se pri učenju lahko premaknem naprej. Morda je sebično, ker skrbim samo za sebe, ampak drugače ne morem. Pri drugih seniorjih najbrž ne more biti kaj dosti drugače.

 Pri najinem delu pa sem spoznal še nekaj. Ko mi kdaj pomagaš in se naučim nekaj novega, kar bom kasneje lahko delal sam, mi Ti z velikim navdušenjem pokažeš, kaj vse se še da narediti. Kar na hitro. Vidim, da veliko veš in bi me rad še marsičesa naučil kar mimogrede. Ampak jaz Ti pogosto ne morem slediti. Mi kar zmanjka in si ne morem zapomniti. Rad bi, da greš bolj počasi, po korakih, da si lahko še kaj zapišem. Samo tako Ti lahko sledim. Ne zameri mi, ker sem bolj počasen. Ampak tako je. Včasih sem lahko tekel, zdaj pa ne morem več.

 Vsakokrat, ko se naučim nečesa novega, se mi zdi, da se mi je »posvetilo«. Neka lučka se posveti, kar mi vedno znova daje korajžo, da se splača, da se trudim. Kar oddahnem si, ko si lahko rečem: »Aha!, zdaj pa to znam«. Ta »aha!« je kot lučka, ki se posveti. Kadar me boš slišal reči »aha!«, boš vedel, da je znanje od Tebe prišlo k meni.

 Sedaj se Ti upam priznati, me je bilo v začetku strah. Predno si Ti prvič prišel k meni, mi je prijatelj odsvetoval, da se tega učenja sploh lotim. Da sem prestar, je rekel, da je vse to okoli računalnikov za mlade. Saj sem sam tudi tako mislil. Ti pa si »kriv«, da sem spoznal, da sva se motila moj prijatelj in jaz. Ob priliki mu bom pokazal, kaj vse že znam. Morda se ga bo kaj prijelo, saj je nekaj let mlajši od mene. Odkrito mu bom povedal, da naj ga ne bo strah in naj se tudi on loti takega e-učenja. Ponudil mu bom, da mu bom pri tem pomagal.

 Ti pa moram povedati, kakšno veselje si naredil meni in moji družini, ker si me naučil uporabljati program, da se lahko vidimo in slišimo na daljavo. Ti mu praviš Zoom program. Res je imenitno. Dva vnuka sta mi v nedeljo prek zaslona pridigala, da sta mi vse to že pred enim letom razlagala, ker je ta program menda osnova njunega učenja od doma. Povedala sta, da sem takrat rekel, da me to ne zanima, ker itak gledam televizijski zaslon, ki ga z daljincem z lahkoto obvladam. Vnuka, ki sta pa že prava rokohitreca vsak na svojem računalniku, nimata živcev, da bi meni kaj dopovedala. Na hitro mi nekaj pokažeta in kar zbežita. Ne razumeta, da nisem mogel vedeti, kako fino je to pogovarjanje na daljavo, če pa nisem vedel.

 Ti pa delaš drugače. Kazal si mi korak za korakom, postopno, da sem se toliko navadil, da znam vklopiti kamero in gumb za pogovor. Ko boš spet pri meni, Te bom prosim za nasvet, kako bi se na tak način lahko povezal tudi s prijatelji, seniorji, s katerimi se ne videvamo več kot nekoč. Tudi oni imajo internet in računalnik, nekateri tablico. Želim si, da bi se lahko sedaj videli in slišali na daljavo. Res Te rabim! Ne vem pa, kdo bo mojim prijateljem pomagal, da si namestijo ta program za pogovor na daljavo in kdo jih bo naučil delati z njim. Ali imate na šoli še kaj prostovoljcev, kot si Ti?

 Da ne pozabim. Moja žena včasih gleda, kaj vse sem se naučil delati z računalnikom. Ko se je o tem hvalila sosedi, jo je ta vprašala, če se znam povezovati z banko prek interneta. Hvalila se je, da ona redno uporablja e-banko. O možnem povezovanju z banko mi nisi še nič povedal. Rad bi se naučil. Me pa zanima, ali bi lahko pomagal tudi moji ženi. Vse kar je v zvezi z denarjem in banko v najini družini, ona roko čez drži. Sicer pa o delu z računalnikom ne ve veliko. Od tega, da mene včasih gleda, kaj in kako delam, se ni še nič naučila. Ali bi v tvoji šoli bili za to, da pomagaš tudi moji ženi?

 Vesel sem, ker mi pomagaš. Hvala Ti za pomoč pri mojem e-učenju! Zelo sem ti hvaležen. Vesel Te bom, ko boš spet prišel. Pripravil sem krajši seznam vprašanj in Te bom prosil za odgovore.

 Še tole: Ali je res, kar sem slišal, da bova ob koncu šolskega leta drugim seniorjem in njihovim prostovoljcem pokazala, kaj si me naučil? Kaj si naučil mene in mojo ženo.

 Z lepimi pozdravi, Tvoj prijatelj e-senior

 Povezave:

 Just-in-time, just-for-me, just-enough

 Learning – how to bring ‘just-enough, just-in-time and just-for-me’ learning culture in the organisation. By Rajiv Kumar, Vice President & Country Leader – India. LinkedIn, July 29, 2021.

 DARPA wants to deliver relevant, just-in-time knowledge. Government Computer News – GCN, June 18, 2021.

 Remote Learning Isn’t Just for Kids. New online tools and an array of remote classes and programs are ramping up education and training for adults. By Kerry Hannon. The New York Times, Education, March 29, 2021.

 Just-in-Time Online Tutoring: Supporting Learning Anywhere, Anytime. By Stefan Hrastinski, EDUCAUSE Review, June 15, 2020.

 Just-in-Time Learning: For Today and Tomorrow. By Satabdi Mukherjee. ANSRSource, April 28, 2020.

 Tech Tips: 10 Tips for Teaching Technology to Seniors. By Brookdale Senior Living, April 1, 2018.

 Just Enough, Just in Time, Just for “Me”: Fundamental Principles for Engineering IoT-native Software Systems. By Zheng Li amd Rajiv Ranjan. arXiv, Conference’17, July 2017, Washington, DC, USA.

 Just in Time vs. Just Enough. By Bob Mosher, global chief learning and strategy evangelist for LearningGuide Solutions. Chief Learning Officer – CLO Media, September 14, 2012.

 The ICT4 the Elderly Handbook  – a toolkit and training space for trainers and trainees working on digital skills for the elderly. WikiBooks. Open books for an open world.

 Just-in-time learning. Wikipedia.

  Aha! Moment

 “What Was Your Biggest Aha Moment in 2021?” Here’s what some of our favorite actors, authors, and musicians learned this year. Share your answer in the comments! By Elena Nicolaou and McKenzie Jean-Philippe. Oprah Daily, Dec 31, 2021.

 The Aha! Moment: The Science Behind Creative Insights. By Wesley Carpenter. IntechOpen, November 27th, 2019.

 The ‘Aha’ Moments of Information Management Technology. By Chris Davidson. M-Files, July 10, 2019.

 Trust your aha! moments: Experiments show they’re probably right. Science Daily, March 7, 2016.

mag. Jasna Kolar Macur, univ. dipl. ped., VMS, koordinatorica prostovoljnega dela
Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec
Jasna.Kolar@sc-sg.si

Prispevek k razpravi na sestanku 10.6.2021
E-sodelovanje osnovnih in srednjih šol pri zagotavljanju pomoči seniorjem pri uporabi interneta in e-storitev

Na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec izvajamo prostovoljstvo že od leta 1998, torej že 23 let. Namen našega prostovoljnega dela je vsa leta enak in sicer, da vključimo naše dejavnosti v socialne sfere prebivalstva, kjer posamezniki potrebujejo socialno pomoč naših prostovoljcev. Prostovoljno delo izvajamo predvsem v obliki družabništva, pomoči pri medosebnih odnosih, kvalitetnemu preživljanju prostega časa, preprečevanju osamljenosti, varstva otrok, pomoči pri manjših gospodinjskih opravilih, merjenju krvnega tlaka in krvnega sladkorja, pomoči invalidom pri različnih življenjskih aktivnostih in sodelovanju pri različnih delavnicah. V pomoč smo lahko tudi odraslim otrokom, ki skrbijo za starše in potrebujejo samo občasna varstva. Vključujemo se k dejavnostim medgeneracijskega centra Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, sodelujemo z domovi starostnikov v Črnečah, Slovenj Gradcu, Prevaljah, Velenju, Radljah ob Dravi in Topolščici, s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, Bolnico Topolščico, Centri za socialno delo, Zdravstvenimi domovi-patronažno službo, sodelovanju s CDU Črna na Koroškem, društvi Sonček, Ozara, Altra, Ježek, Varno hišo, Centrom za psihosocialno pomoč, ipd. Poskušamo se vključevati povsod tam, kjer se ljudje soočajo z različnimi socialnimi stiskami in potrebujejo le človeško toplino, razumevanje, spodbudo in pogovor – torej neko ponujeno roko, ki jim daje upanje, tolažbo, občutek, da niso sami. Naši dijaki tu opravljajo pomembno poslanstvo, za katero so jim naši varovanci hvaležni in se tudi vedno znova in pogosteje obračajo na nas.
Vedno bolj pa se vključujemo tudi v zdravstveno preventivo in osveščamo prebivalstvo, predvsem otroke in mladino, o zdravem načinu življenja. Tako se že vrsto let izvaja Projekt nekajenja ter merjenje krvnega tlaka in krvnega sladkorja v krvi, začeli smo izvajati tudi zobozdravstveno vzgojo. Pod vodstvom Centra za krepitev zdravja Slovenj Gradec, ki je novejši del dejavnosti Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, dijaki preko igre izvajajo preventivno vzgojo o zdravem načinu življenja otrokom v vrtcih in osnovnih šolah. Več let se dijaki vključujejo tudi pri učenju plavanja otrok z Downovim sindromom.
Zadnji dve leti nas je, žal, ustavila pandemija, zato upamo, da bomo kmalu zopet aktivni.

Omeniti pa moram še eno našo aktivnost, katero bi želeli ponovno obuditi. Od leta 2011 do 2015 smo sodelovali v Projektu Simbioza – Učimo starejše računalništva, ki je potekalo pod okriljem Filantropskega društva Slovenije, kjer smo starejše učili uporabe računalniške in druge IKT. Dijaki so, kot prostovoljci, v vlogi izvajalcev izobraževanj, pomagali starejšim udeležencem izobraževanj, da so se naučili računalniških in internetnih znanj ter uporabo mobilnih telefonov. Pri tem projektu je šlo za preplet medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva, prenos izkušenj in znanja med generacijami in prenos samih medgeneracijskih odnosov v lokalno okolje. Ko se je projekt zaključil, žal nismo nadaljevali z delavnicami, ponovno pa razmišljamo v tej smeri, saj se je potreba po znanju uporabe IKT močno povečala, še posebej v času pandemije, ki jo je sprožil COVID-19.
Izobraževanje starih ljudi lahko prispeva k obvladovanju tveganj, ki jih prinaša življenje v sodobni družbi. Prav starejši ljudje so ena izmed najbolj ranljivih kategorij, saj je ta populacija še posebej izpostavljena različnim tveganjem: poslabšanje finančnega položaja, krčenje socialnih omrežij, zmanjšanje avtonomije in kakovosti življenja. Pomembno bo, da bo zaradi starajoče se družbe z izobraževanjem mogoče spreminjati odnos vseh do starosti, staranja in starih ljudi. Že ideja projekta Simbioze je, da naj bi s pomočjo izobraževanja prišlo do premika v razumevanju starosti kot preostanka nedejavnega, družbeno marginalnega življenja k iskanju pozitivnih potez in pogojev za dejavno staranje, razvoj potencialov starih ljudi ter njihovo sodelovanje v kulturnem, ekonomskem, političnem in družbenem življenju v skupnosti. Sama menim, da pri igra digitalna pismenost zelo pomembno vlogo.
Pri tem bi se lahko povezovali vsi akterji, ki lahko na različne načine omogočimo dostop do uporabe IKT. Naši otroci imajo veliko znanja s tega področja, zato menim, da bi s povezovanjem in vključevanjem otrok ter mladostnikov v prostovoljni izobraževalni sistem, naredili velik korak. Šole, tako osnovne kot srednje, bi se lahko med seboj povezale in se organizirano vključile v socialno omrežje z izvajanjem projektnega učenje uporabe IKT tehnologije.

mag. Jasna Kolar Macur, univ. dipl. ped., VMS
koordinatorica prostovoljnega dela na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec

Denar dobivam redno, vsak mesec, tudi če ne pridem domov do 11. ure zvečer. Imam vozniško in svojega konjička na štirih in dveh kolesih … Prijateljev, s katerimi se družim, ne skrbi, če ustrelijo kozla, da jih bodo starši karali, če bodo pozni … Pravzaprav se seniorji ne bojimo ničesar in smo veseli, da še vedno hodimo po svetu in nimamo več mozoljev. Življenje je lepo.

 Možgani seniorjev so bolj počasni, ker veliko vedo. Saj veste, kako je z računalniškim trdim diskom, če je na njem naloženo ogromno datotek. Melje in melje, ampak … zmelje! In taki možgani vedo veliko in še več. In ker je toliko podatkov, vplivajo tudi na sluh, saj pritiskajo na srednje uho.

 Enako je s kognitivnimi sposobnostmi seniorjev. Tudi ko se znajdete v sosednji sobi in se ustavite in ne veste ali prihajate ali odhajate ali po kaj ste prišli, to ni pozabljivost. Kje pa! Le mati narava vas je ukanila in našla najbolj enostaven način, da se rekreirate tudi doma.

Tole sem nameraval poslati vsem prijateljem, pa je moj možganski disk tako poln, da bi moral hudo brskati po njem in iskati imena in naslove. Zato vas prosim, da vi pošljete tole sporočilo naprej svojim znancem in prijateljem. Ni vrag, da se med njimi ne bo znašel tudi kak moj!

Dementia Ergo Sum …

PS: Povzeto po neznanem avtorju in posredovano od dr. Jožeta Gričarja

Kažipot, ki olajša marsikatero pot. Povezava je objavljena na spletni strani Kažipot e-storitev za seniorje 55+. E-vključevanje v aktivno staranje. Za odrasle otroke 55+, ki skrbijo za starše 75+ .

 Predlagamo, da kopijo posredujete poslovnim prijateljem in znancem, ki jih tematika Kažipota morda zanima.

 Z lepimi pozdravi, Jože Gričar